prmèjdúš tudi primòjdúš [ȅ-ú/ȗ; ȍ-ú/ȗ] pog.
Nč izraža močno podkrepitev trditve: Ne boš šel z nami, prmejduš!; Tako dobro se ti ne bo več godilo, primojduš!; Rekel je, da mu za primojduš ne da več denarja |To se lahko z vso gotovostjo trdi!|; sin. zagotôvo
E: konvertirano iz medmeta prmèjdúš, primòjdúš, sklopa iz v narečnem izgovoru zapisane zveze pri môji dúši