rávno [á]
1. Nč izraža odsotnost kakršnekoli omejitve in hkrati poudarja vsebino: Ravno on je to storil; Ravno tisto obleko bom kupil; Avtomobil je ustavil ravno pred hišo; Ravno toliko časa imava, da greva v trgovino |Nihče ne more ovirati, Vse tako kaže in dovoljuje, da ...| // v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: Zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; Skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla |Za silo| sin. lè, samó, zastar. bášti
2. Nv v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: Ravno klical te nisem, pa če si že tu; Ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo |Ne morem(o) trditi, da ...| // izraža nezadostno stopnjo: Hrana ni ravno dobra; Ni ravno najbolj pameten, je pa priden |To lahko upravičeno pripomnim(o)|
3. Ppoudar poudarja vzroke, težave: Siten je, ravno zato ga ne maram |Prav to je vzrok, da ...|; To bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov |Lahko še dodamo|; sin. túdi
E: konvertirano iz prislova rávno iz pridevnika ráven
Dostopnost
Dostopnost