rés [ẹ̑]
1. Nč izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo: Tisto, o čemer se dosti govori, je navadno res; Ne morem verjeti, da je res; Kaj bi tajil, ko pa je res; Res je, da je drago, je pa dobro |V resnici je tako, Resnično je tako| // izraža začudenje, presenečenje: Ali mi boš res naredil to uslugo?; Da je res prišel?! Kdo bi si mislil!; Vse da boš sam plačal, kaj res?! |Nemorem si misliti, zamisliti!|
2. Nv izraža podkrepitev trditve: Tu je res dolgčas; Razgled od tu je res lep; Tega ne vem, res da ne! |Lahko mi verjamete, da ...| // izraža soglasje, pritrditev: Res, to se ne spodobi; Res, predaleč je šel |Popolnoma soglašam| // v zvezi z ne izraža pričakovanje pritrditve: Saj se ti je samo zareklo, ne res?; Ne boš povedal očetu, ne res da ne? |Lahko verjamem, da ...|
3. Pnavez opozarja na trditev v dostavku: Pa res, nisem se spomnil nanj; Saj res, da ne pozabim, pismo si dobil; In res: oženil se je |Dejstvo je, da ...|
4. Pnaspr uvaja nasprotja v dejansko stanje: Res je bila večerja dobra, pa mi vseeno ni teknila; Res zasluži, vendar mu velikokrat zmanjka denarja; Res da ga boli, pa mu kljub temu ne bi bilo treba tako vzdihovati |Treba priznati, da ...|
E: konvertirano iz prislova rés, nastalega iz pslov. *rěs(k)ъ, prvotno »jasno, razumljivo«, k lit. raiškùs »jasen, razumljiv«
Dostopnost
Dostopnost