resníčno [í/ı̑]
kot členek
Nč izraža podkrepitev trditve: Tega si resnično ne bi smel privoščiti; Resnično sem ogorčen!; Resnično škoda, da se je to zgodilo |Prav zares, Ne skrivam pristnega počutja|
E: konvertirano iz prislova resníčno iz pridevnika resníčen iz samostalnika resníca iz pridevnika résen iz prislova rés