sevéda [ẹ̑]
I. N
1. Nv izraža samoumevnost trditve: Z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; S tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; Ti se ga boš seveda še spomnil; Pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira |Razume se, da ...|; sin. knjiž. sevé, pog. véšda
2. Nč izraža soglasje, pritrditev, pritrjevanje brez pridržka: Seveda, vem, da je hudo; Hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga!; Ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda |Prav nič ne dvomim, Tu ni dvoma!, To je gotovo!|; sin. gotôvo, zagotôvo
3. Nn izraža močno zanikanje, zavrnitev: Seveda, še nagrado bi rad! |Kar misli, domišljaj si!, Niti v sanjah!, Ne pride v poštev!|; sin. kájpada
II. P
1. Pd izraža zadržek: Vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka |Lahko pa se razume, da …|
2. Ppoudar opozarja na prehod k drugi misli: Seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema |Moramo še poudariti, da ...|
E: sklop iz splošnovršilskega se, 3. osebe ednine glagola védeti in veznika da
Dostopnost
Dostopnost