sigúrno [ȗ] pog.
kot členek
1. Nv izraža visoko stopnjo prepričanja: Počakaj me, sigurno pridem; Sigurno ga bo spet polomil, kot navadno |Ni dvoma, da ...|; sin. gotôvo, zagotôvo
2. Nč izraža veliko pripravljenost: Boš prinesel? Sigurno! |Lahko se povsem zaneseš name!|; sin. sevéda
E: konvertirano iz prislova sigúrno iz pridevnika sigúren, prevzetega iz ben. it. sigur, nastalega iz lat. sēcūrus »varen, brezskrben«, sestavljenke iz sē(d) »brez« in cūra »skrb«