stréla -e [ẹ́]
kot členek
Nč izraža začudenje, presenečenje: Strela, saj to si ti?!; Strela, bodi že tiho!; Ti strela ti, ta je vsega zmožen! |Ne bi si mislil, To me pa preseneča|
E: konvertirano iz samostalnika stréla (= hrv. strijéla, srb. stréla, rus. strelá, češ. střela), nastalega iz pslov. *strěla »puščica« (= stvnem. strāla »puščica, strela«) iz ide. korena *sterh1- »proga, pramen, žarek, strela«