tedàj [ȁ]
kot členek
1. Nč izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: Nič nočeš delati, sprašujem se, kaj tedaj sploh iščeš tukaj?!; Dobro, naj tedaj jaz vse naredim?! |Kot vse kaže, izgleda ...|; sin. tórej
2. Ppovze uvaja vzročno-sklepalno razmerje: Še kar dobro se razumemo, zakaj bi si tedaj ne pomagali?! |Zato bi bilo prav, da ...|; Če je to res, tedaj bo hudo |Potem pa ...|; sin. tórej
E: konvertirano iz prislova tedàj (= cslov. tъ/g/da, hrv., srb. tàdā, rus. togdá, češ. tehda), nastalega iz pslov. *tъda iz zaimka *tъ »ta«
Dostopnost
Dostopnost