tóčno [ọ́] pog.
kot členek
Ppoudar poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: Točno on je to naredil!; Dostavni tovornjak se je ustavil točno pred njegovo hišo!; Delo poteka točno po načrtih! |Prav, Je v skladu, skladno z/s|; sin. pràv, rávno
E: konvertirano iz prislova tóčno iz pridevnika tóčen, prevzetega iz rus. tóčnyj k samostalnika tóčka