vèč [ȅ]
kot členek
Ppoudar v nikalnih stavkih poudarja prenehanje dejanja ali stanja: Ne čakajte več, pojdite!; Tega ne smete več storiti! |Popolnoma prenehajte|; Tiste hiše ni več, so jo podrli |Je prenehala obstajati| // v zvezi s kot poudarja presežno stopnjo kake količine, mere, lastnosti: Denarja ima več kot dovolj!; Razmere so več kot ugodne; Več kot do grla je sit te lumparije! |Popolnoma, Povsem| // v zvezi več ali manj izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: V teh govoricah je več ali manj resnice |Vsaj nekaj, Kolikor toliko|; Teste so več ali manj uspešno rešili |Kolikor toliko, Še kar|
E: konvertirano iz prislova vèč (= stcslov. *vęšte, hrv., srb. već »že«, strus. vjače »več«, češ. více), nastalega iz pslov. *vęt'e, supletivnega primernika od *veliko
Dostopnost
Dostopnost