veljá [ȃ]
kot členek
1. Nv z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost uresničitve dejanja: Tega človeka si velja zapomniti!; Velja poudariti, da sam ni bil zraven |Je treba|
2. Ppoudar poudarja izrečeno: Velja, jutri se vidiva |Drži|
E: konvertirano iz 3. osebe ednine glagola veljáti