véšda [ẹ́/ẹ̑] pog.
1. Nv izraža samoumevnost trditve: To vešda ni res! |Jasno je, da ...|
2. Nč izraža soglasje, pritrditev, pritrjevanje brez pridržka: Ali boš prišel? Vešda!; Ali boš na to odgovoril? Vešda! |Se razume!|; sin. sevéda
3. Nn izraža močno zanikanje, zavrnitev: Ja vešda, Justin ni tak, halo?!; Vešda ... za to bi bil rad še plačan?! |Ne pride v poštev, Ni govora!|; sin. kájpada
E: sklop iz 2. osebe ednine glagola védeti in veznika da