vóbče [ọ́/ọ̑] star.
Nv izraža splošno veljavnost povedanega: Vseskozi sem proračunski strošek, zato sem sramota in nesreča za slovenski narod in svet vobče; Kradejo, ponarejajo dokumente in so vobče škodljivi?! |Na splošno|; sin. splòh, nasplòh
E: konvertirano iz prislova vóbče, sklopa iz predloga v in prislova óbče iz pridevnika óbči (= stcslov. obьštь »skupen«, hrv. ȍpćī, rus. óbščij) iz pslov. *obьštь iz predloga, prvotno prislova *obь »ob, pri, okoli«
Dostopnost
Dostopnost