zabóga [ọ̑] pog.
1. Nč izraža začudenje, nejevoljo: Kaj se zaboga dogaja?!; Odpri že zaboga! |Kaj se gre(mo)?!|
2. Nn izraža zanikanje: Njega zaboga ne boš pregovoril!; Teh madežev zaboga ne spraviš!; Naroči mu, naj zaboga ne hodi ven! |Niti pod razno, V nobenem primeru|; sin. nikár, nikákor
E: sklop iz predloga za in tožilnika lastnega imena Bóg