zapík [ȋ]
Nč izraža odločenost, da se kaj preneha: Ni več nobenega haska, ko smrt poseže vmes in reče zapik; Zapik, to me ne skrbi več; Zapik, ne prepirajta se! |Konec!, Nehaj(mo)!| // navadno v zvezi z in izraža odločnost, nepopustljivost: Moja žena bo, in zapik!; Tako je, kot pravim, in zapik! |In konec!|
E: konvertirano iz samostalnika zapík