zarés [ẹ̑]
1. Nč izraža, da je kaj v skladu s povedanim: Ni zares pela, le usta je odpirala; Ne dela se, zares spi; Poplava je zares uničila dolino, kot je pisalo |Dejansko, Resnično| // izraža čustveni pritrdilni odnos do povedanega: Njegove pesmi so zares dobre; Takih napak si zares nihče ne želi! |V resnici| // izraža soglasje, pritrditev: Lepo je, zares!; Zares, ti ga še ne poznaš! |Popolnoma soglašam, da ...|; sin. rés
2. Nv izraža podkrepitev trditve: Te stvari se bo treba lotiti zares; Teh opozoril nihče ne jemlje zares |Dovolj odgovorno, resno|; Tega si zares ne bi smel privoščiti! |V nobenem primeru|
E: konvertirano iz prislova zarés, sklopa iz predloga za in prislova rés
Dostopnost
Dostopnost