zlódja tudi zlódej -a [ọ̑] pog.
1. Nč izraža jezo, nejevoljo, začudenje: Kašlja in vse ga boli, ne vem, kje je staknil tega zlodeja |Da je v tako slabem položaju|; Zlodej je, če dela vsak po svoje!; Zlodej je živeti v taki negotovosti! |Zelo slabo je, če ...| // izraža začudenje, presenečenje: Za zlodeja, tak da je?!; Zlodja, tak da je?! |Kdo bi si mislil!|; sin. hudíč, hudíča
2. Nn v zvezi za zlodeja izraža močno zanikanje: Tega za zlodeja nikjer ne dobiš!; Tega si pa za zlodeja ni mogel zapomniti! |Nikakor ne, Niti pod razno ne|; sin. nikákor
3. Ppoudar poudarja, podkrepi povedano: Ozdravel bo, ni zlodej! |Ni vrag!|; Naj me zlodej vzame, če ni res! |Pri moji duši, da ...|; Kaj zlodja je treba imeti vedno odprto?! |Kaj za vraga!|; sin. hudíč, hudíča
E: konvertirano iz tožilnika oz. imenovalnika samostalnika zlódej »hudič« (= rus. zlodéj »zločinec«, češ. zloděj »tat«), zloženke iz pridevnika *zъlъ »hudoben« in samostalnika iz glagola *děti »delati«
Dostopnost
Dostopnost