hudíča [í] pog.
1. Nč izraža močno čustveno prizadetost: Hudiča, bo mir ali ne?! |Kaj se greste?!|
2. Nn močno zanikanje ali omalovaževanje: Ali je prinesel denar? Hudiča ga je prinesel! |Sploh ga ni prinesel|
E: konvertirano iz tožilnika samostalnika hudíč