zópet [ọ̑] knjiž.
kot členek
1. Nč izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: Le kdo zopet trka?!; Zopet hodi po travi! |Nič ne pomaga, kar ponavlja se!| // v zvezi zopet in zopet izraža nestrpnost do povedanega, ki se neprenehoma ponavlja: To vprašanje se zopet in zopet pojavlja!; Svetovali so mu, naj odstopi. On pa zopet in zopet, da ne |Kar vztraja| // v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: Opozarjamo in zopet opozarjamo, da tako ne bo šlo več |To se že dolgo in kar naprej ponavlja| // poudarja nasprotje: Nekateri so bili za odločno dejanje, drugi pa zopet niso hoteli tvegati |To se je kar nadaljevalo| // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: Tako hudo pa zopet ni!; Tako brez težav, kot mislite, pa zopet nismo |Po drugi strani pa ...|; sin. spét
2. Pizvze opozarja na izjeme: Nekateri so bili za odločen nastop, drugi zopet niso hoteli tvegati |Izvzeti so bili tisti, ki ...|; sin. spét
E: konvertirano iz prislova zópet, nastalega iz *vъzopętь iz predpone *vъz- »od spodaj navzgor« in prislova *opętь »spet« (= stcslov. opętь, hrv., srb. òpēt, rus. ópjatь in dalje lit. apént »nazaj, spet, znova«) iz ide. *o penth2(i) »na pot«
Dostopnost
Dostopnost