básta [ȃ] pog.
Nč v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: Basta, čas je potekel, marš!; Odtegnejo in basta, ni velike filozofije! |Treba je končati|; sin. kônec
E: prevzeto iz it. basta »dovolj, dosti« iz 3. osebe ednine glagola bastare »zadoščati«
Dostopnost
Dostopnost