na sréčo [ẹ́]
kot členek
Nv tudi v zvezi k sreči izraža, da kaj ugodno poteka, se dogaja: K sreči so kmalu prišli gasilci; Hotel je goljufati, pa so ga na srečo spregledali |Kljub vsemu so bile ugodne okoliščine| // v zvezi na slepo srečo izraža naključnost, nenačrtnost dejanja: Izbirali in ugibali so na slepo srečo |Prisegali so na naključja|
E: konvertirano iz prislovne zveze na sréčo iz predloga na in tožilnika samostalnika sréča
Dostopnost
Dostopnost