aberácija -e ž
1. napaka lečja, pri kateri se žarki (svetlobni ali elektronski), ki izvirajo iz točkastega izvora, po prehodu skozi lečo ne zberejo v točki
Razložene stalne zveze:
barvna ~ kromatska → aberacija;
kromatična ~ kromatska → aberacija;
kromatska ~ aberacija zaradi odvisnosti lomnega količnika od valovne dolžine žarkov, ki sestavljajo belo svetlobo (slika predmeta, dobljena z lečo, ima mavričen rob) prim. akromatska leča;
sferična ~ sferna → aberacija;
sferna ~ aberacija zaradi kroglaste oblike leče, ki lomi robne žarke močneje kot središčne in je slika na robu vidnega polja zamegljena
2. odklon od navadnega, značilnega ali normalnega (po obliki, zgradbi, legi, poteku, številu, stanju, funkciji, izvoru ali razvoju) sin. aberratio
Stalne zveze:
test strukturnih kromosomskih aberacij;
Razložene stalne zveze:
~ spolnih kromosomov → mutacija spolnih kromosomov;
avtosomska ~ avtosomska → mutacija;
genomska ~ genomska → mutacija;
kromosomska ~ kromosomska → mutacija;
numerična ~ genomska → mutacija;
osebnostna ~ osebnostna → deviiranost;
številčna ~ genomska → mutacija;
točkovna ~ točkovna → mutacija
Dostopnost
Dostopnost