absénca -e ž napad s kratkotrajno izgubo zavesti, z značilnim iktičnim obojestransko simetričnim elektroencefalografskim vzorcem sklopov trn-val (ta vrsta napada je osnovna značilnost epileptičnih sindromov otroške epilepsije z absencami, juvenilne epilepsije z absencami in drugih) sin. mali epileptični napad, petit mal; prim. dialeptični napad, Jeavonsov sindrom
Stalne zveze:
epilepsija z ~ami, mioklonija vek z ~ami;
Razložene stalne zveze:
atipična ~ absenca pri Lennox-Gastautovem sindromu;
atonična ~ atonični → napad;
tipična ~ → absenca