adaptácija -e ž spreminjanje strukture, oblike, funkcije ali vedenja glede na okolje sin. prilagajanje; prim. aklimatizacija, akomodacija
Proste zveze:
~ bakterij na antibiotik, ~ kosti na obtežitev, ~ očesa na svetlobo, ~ očesa na temo, ~ receptorjev na dražljaje;
Razložene stalne zveze:
primarna ~ takojšnja adaptacija na mrak, ki se začne s prehodom očesa, adaptiranega na svetlobo, na razmere v mraku, pomeni predvsem adaptacijo čepkov in traja kakih 15 minut;
sekundarna ~ ki sledi primarni adaptaciji in predstavlja adaptacijo paličk na razmere v mraku;
socialna ~ sprejemanje običajnih družbenih zahtev, urejanje odnosov z drugimi brez nepotrebnih napetosti in trenj