akomodácija -e ž
1. sprememba v organu ali strukturi glede na nove razmere sin. prilagoditev; prim. adaptacija
Razložene stalne zveze:
~ očesa → akomodacija (2);
~ živca zvišanje praga vzdražnosti živca pri draženju z enosmernim električnim tokom, kadar tokovni sunek narašča počasi
2. prilagajanje goriščne razdalje očesne leče za gledanje v bližino, ki se doseže s krčenjem ciliarne mišice, kar zmanjša vlek lečnih vlakenc, pri čemer dobi leča bolj sferično obliko
Stalne zveze:
paraliza ~e, reakcija zenic na ~o;
Dostopnost
Dostopnost