alkaloíd -a m bazična heterociklična spojina pretežno rastlinskega izvora, ki vsebuje enega ali več dušikovih atomov in ima močen farmakološki učinek
Proste zveze:
kinolinski ~, piperidinski ~, polsintetični ~;
Razložene stalne zveze:
~i ergot → alkaloidi rženih rožičkov;
~i rožnatega zimzelena → alkaloidi vinka;
~i rženih rožičkov alkaloidi, ki jih tvori askomiceta Claviceps purpurea v rženih rožičkih (Secale cornutum) ali pridobljeni s fermentacijo askomicete v farmacevtski proizvodnji (alkaloidi imajo simpatikolitičen, vazokonstriktoren ali uterotoničen učinek, so tudi izhodiščne spojine za pridobivanje polsintetičnih derivatov) prim. bromergokriptin, bromokriptin, dihidroergotamin, dihidroergotoksin, ergobazin, ergokriptin, ergometrin, ergonovin, ergotamin, ergotizem, ergotoksin, kabergolin, lizergična kislina, metilergometrin, nicergolin, pergolid;
~i sekale → alkaloidi rženega rožička;
~i vinka alkaloidi, pridobljeni iz rožnatega zimzelena (Vinca rosea z novejšim imenom Catharanthus roseus), ki delujejo kot antimitotiki prim. vinblastin, vindesin, vinkristin, vinorelbin;
fenantrenski ~i derivati fenantrena, kot npr. morfin, kodein, tebain ;
indolni ~i alkaloidi, ki vsebujejo kot funkcionalno skupino indol, ta pa izvira iz aminokisline triptofana (npr. psilocin, psilocibin, ibogain, fizostigmin, alkaloidi rženega rožička, lizergična kislina, strihnin, reserpin, johimbin, alkaloidi Vinca idr.);
izokinolinski ~i derivati izokinolina, kot npr. papaverin, noskapin v opiju, galantamin v zvončkih (rod Galanthus), emetin v ipekakuanji;
opijski ~i fenantrenski in izokinolinski alkaloidi v opiju;
vinka ~i → alkaloidi vinka
Dostopnost
Dostopnost