apraksíja -e ž nesposobnost, da se namerno izvajajo smotrni gibi in uporabljajo predmeti pri sicer ohranjeni motoriki sin. apraxia
Razložene stalne zveze:
bukofacialna ~ orofacialna → apraksija;
bukolingvalna ~ orofacialna → apraksija;
ideacijska ~ ideatorična → apraksija;
ideatorična ~ napačna uporaba predmetov zaradi bolnikove nezmožnosti narediti idejni načrt za dejanje;
ideokinetična ~ ideomotorična → apraksija;
ideomotorična ~ nesposobnost opravljati smiselne gibe pri ohranjeni motoriki;
konstruktivna ~ nesposobnost za prostorsko prilagoditev pri oblikovanju (npr. pri slikanju);
motorična ~ nesposobnost, da se namerno napravi gib ali namerno uporabljajo predmeti;
okulomotorična ~ nesposobnost hotenega usmerjanja pogleda;
orofacialna ~ nezmožnost negovornih gibov obraza, ust in jezika, npr. kot mežikanje, žvižganje, oblizovanje ustnice, kazanje jezika;
transkortikalna ~ ideomotorična apraksija