ataksíja -e ž motena usklajenost mišičnih gibov sin. ataxia; prim. sindrom opsoklonus-mioklonus-ataksija
Razložene stalne zveze:
cerebelarna ~ ataksija zaradi okvare malih možganov;
cerebralna ~ ataksija zaradi okvare velikih možganov;
epizodična ~ redka avtosomsko dominantno dedna bolezen z napadi ataksije (poznani sta oblika s kratkotrajnimi in oblika z dolgotrajnimi epizodami ataksije);
Friedreichova ~ hereditarna spinalna → ataksija;
hereditarna spinalna ~ najpogostejša heredoataksija, avtosomsko recesivno dedna bolezen hrbtnega mozga s parezo spodnjih udov in ataktično hojo, motnjami govora in obokanim stopalom (mitohondriopatija zaradi mutacije v jedrnem genomu, s pomnožitvijo trinukleotidnega zaporedja GAA /kodira glutaminsko kislino/ v genu FXN, kar vodi v zmanjšano sintezo mitohondrijskega proteina frataksina) sin. spinalna heredoataksija;
optična ~ nesposobnost vodenja usklajenih mišičnih gibov z vidom;
periferna ~ ataksija zaradi okvare perifernih živcev;
senzorična ~ ataksija zaradi motnje propriocepcije prim. propriocepcijapolinevritiformna ~ ;
spinalna ~ ataksija zaradi okvar hrbtnega mozga;
spinocerebelarna ~ vsaka od dednih progresivnih nevrodegenerativnih bolezni, pogosto spremljana z atrofijo malih možganov, ki se kaže z negotovo hojo, lahko tudi z motnjami koordinacije gibov rok, okulomotorike in govora (nekatere nozološke enote sodijo k poliglutaminskim boleznim) sin. SCA, spinocerebelarna heredoataksija; prim. olivopontocerebelarna atrofija;
sporadična ~ progresivna cerebelarna ataksija neznane etiologije z atrofijo malih možganov, ki se pojavi pri odrasli osebi;
vestibularna ~ ataksija zaradi okvare vestibularnega aparata
Dostopnost
Dostopnost