avskultácija -e ž prisluškovanje zvokom v telesu z namenom, da se ugotovi stanje pljuč, srca, plevre, žil, trebuha in drugih organov ter za spremljanje nosečnosti in poroda sin. avskultiranje, osluškovanje
Razložene stalne zveze:
~ pljuč osluškovanje dihalnih zvokov na prsnem košu (sliši se vezikularni in bronhialni avskultacijski zvok, lahko so pridruženi avskultacijski zvoki, kot so piski in poki, ter plevralno trenje);
~ srca osluškovanje srčnih tonov in morebitnih šumov ter tleskov zaklopk, ki se izvaja na tipičnih avskultacijskih točkah na prekordiju;
dinamična ~ avskultacija srca, ko bolnik najprej leži na hrbtu, nato na levem boku, nato sedi vzravnano in končno sedi nagnjen naprej