bolník -a m bolan človek prim. opazovanec, oskrbovanec, pacient, poškodovanec, primer
Proste zveze:
abazični ~, adinamični ~, adipozni ~, alergični ~, asfiktični ~, decerebrirani ~, dehidrirani ~, dispnoični ~, gobavi ~, hipoksemični ~, hipoksični ~, hipotenzivni ~, imunsko oslabljeni ~, koronarni ~, kraniotomja pri budnem ~u, privolitvena sposobnost ~a, shizofreni ~;
Stalne zveze:
dieta onkološkega ~a, infromacija o zdravilu za ~a, simulator ~a, spričevalo za sprejem ~a, vključevanje ~ov;
Razložene stalne zveze:
ambulantni ~ ki se zdravi v ambulanti;
dekompenzirani ~ ki ima znake popuščanja srca ali drugega bolnega organa;
depresivni ~ bolnik z depresijo ali v depresivni fazi manično-depresivne psihoze;
duševni ~ oseba z duševno motnjo prim. duševna motnja;
hospitalizirani ~ ki se zdravi v bolnišnici;
indolentni ~ ki je brezbrižen do svoje bolezni;
komatozni ~ ki je v stanju globoke nezavesti in se ne odziva na dražljaje;
kompenzirani ~ pri katerem bolni organ (npr. srce) s kompenzacijskimi mehanizmi ustreza potrebam organizma;
manični ~ bolnik v manični fazi manično-depresivne psihoze;
napotèni ~ bolnik, ki je kam poslan zaradi nadaljnje obravnave;
paralitični ~ paralizirani → bolnik;
paralizirani ~ pri katerem ne delujejo mišice kakega področja, večinoma zaradi okvare živčevja;
psihični ~ duševni → bolnik;
sladkorni ~ bolnik s sladkorno boleznijo prim. diabetik;
srčni ~ ki ima bolno srce sin. kardialec, kardiopat;
terminalni ~ žarg. bolnik pred smrtjo v terminalni fazi bolezni