celôten -tna -o ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu sin. celokupen, totalen, totalis; prim. celovit, celosten
Stalne zveze:
~a prevalenca, ~a vezavna sposobnost seruma za železo, ~i bilirubin, ~i holesterol, ~i iztisni delež, ~i končni diastolični volumen, ~i periferni upor, ~i plazemski kalcij, ~i prepis, ~i tiroksin, ~i trijodtironin, indeks ~ega končnega diastoličnega volumna;
Dostopnost
Dostopnost