celulóza -e ž glavni polisaharid v naravi, rigiden, netopen, nerazvejen polimer, ki vsebuje 3000—5000 molekul glukoze, med seboj povezanih z β-1,4-glikozidnimi vezmi, in je glavna sestavina rastlinskih celičnih sten ter opornih struktur (za vretenčarje je celuloza neprebavljiva, ker nimajo prebavnih encimov, ki bi cepili vezi med molekulami glukoze, izjema so prežvekovalci, pri katerih cepijo vezi s svojimi encimi simbiontski mikroorganizmi) prim. hemiceluloza
Dostopnost
Dostopnost