cianíd -a m anion N≡C— ali sol, ki vsebuje ta ion (cianidi so zaviralci citokrom oksidaze)
Razložene stalne zveze:
kalijev ~ zelo strupena bela prašnata snov sin. ciankalij;
klorov ~ uporabljen kot splošni bojni strup, podobno kot vodikov cianid in arzin;
vodikov ~ opuščeni rodenticid, zelo strupen brezbarven plin ali tekočina z vonjem po grenkih mandljih, hud celični strup, ki blokira predvsem citokrom oksidazo in prizadene osrednje živčevje ter srce, uporabljajo ga v kemijski, farmacevtski, papirni in metalurški industriji ter kot rodenticid in insekticid sin. cianovodik; prim. ciklon, ciklonizacija