cíklus -a m  vrsta pojavov ali procesov, ki si sledijo v določenem zaporedju in se vrnejo na prvotno stanje  sin. cikel

Stalne zveze:
kontrolna mesta celičnega ~a;  

Razložene stalne zveze:
anovulacijski ~ spolni ciklus, v katerem se jajčece ne izloči;
anovulatorni ~ anovulacijski → ciklus;
Calvinov ~ ciklus pretvorb, v katerih pri fotosintezi nastaja ena molekula glukoze iz šestih molekul ogljikovega dioksida prim. temotna faza fotosinteze;
celični ~ zaporedne biokemične in strukturne spremembe pri menjavi mitoze in interfaze sin. CDC;
~ citronske kisline → ciklus trikarboksilnih kislin;
~ Corijevih (C. F. in G. T. R.) zaporedje procesov, v katerih se mlečna kislina iz mišic po krvi lahko prenese v jetra, v procesu glukoneogeneze pretvori v glukozo, ki se po krvi lahko spet prenese v mišice;
~ ogljikovega dioksida ogljikov → ciklus;
~ sečnine ciklična metabolična pot v jetrih in v manjši meri v ledvicah, v kateri se presežni dušik (v obliki toksičnega amoniaka in aspartata) pretvori v skoraj nestrupeno sečnino, ki se izloči iz telesa s sečem (prirojena motnja ciklusa zaradi delnega ali popolnega manjkanja aktivnosti kakega od encimov v ciklusu povzroči hiperamoniemijo; v ciklusu nastopaja v zaporedju sledeči encimi: karbamoilfosfat sintaza, ornitinkarbamoil transferaza, argininosukcinat sintaza, argininosukcinat liaza in arginaza) prim. deficit N-acetilglutamat sintaze, deficit arginaze, deficit argininosukcinat liaze, deficit argininosukcinat sintaze, deficit karbamoilfosfat sintaze I, deficit ornitin karbamoiltransferaze, hiperamoniemija;
~ trikarboksilnih kislin celična skupna in končna presnovna pot za oksidacijo hranil, ki vstopajo v ciklus večinoma kot acetil-CoA (v ciklusu nastajajo tudi intermediati za številne reakcije biosinteze), poteka v mitohondrijih, v njej nastajajo CO2 ter reducirani koencimi, ki se reoksidirajo v procesih dihalne verige (pri čemer nastajata ATP in voda);
citratni ~ → ciklus trikarboksilnih kislin;
Corijev (C. F. in G. T. R.) ~ → ciklus Corijevih (C. F. in G. T. R.);
dušikov ~ ciklus pretvorb dušika iz zraka v nitrate v vodi ali zemlji, nato v aminokisline in beljakovine v živih organizmih ter ponovno v nitrate in dušik;
glioksilatni ~ alternativna pot ciklusa trikarboksilnih kislin v mikroorganizmih in rastlinah;
glukoza-alaninski ~ ciklična metabolična pot, v kateri sodelujejo mišice in jetra, po krvi se v mišice prenese glukoza, se tam razgradi do piruvata in nato v obliki alanina prenese nazaj v jetra in uporabi za ponovno sintezo glukoze, ciklus omogoča netoksičen prenos dušika v jetra in prispeva k homeostazi glukoze v krvi;
Krebsov (H. A.) ~ → ciklus trikarboksilnih kislin;
lasni ~ življenski krog posameznega lasu, ki sestoji iz anagene, telogene in katagene faze (85−90 % las je v anageni fazi, 1 % v katageni fazi in 10−15 % v telogeni fazi);
litični ~ ciklus razmoževanja virulentnega bakteriofaga, pri katerem se bakterija lizira, sproščeni bakteriofagi pa vstopijo v druge bakterije, v katerih se ciklus nadaljuje;
lizogeni ~ ciklus razmnoževanja profaga (temperatnega bakteriofaga), vključenega v genom bakterije, ki se z njo deli, je pa ne lizira (pod vplivom specifičnega dražljaja ali spontano bakteriofag izstopi iz bakterijskega kromosoma in začne litični ciklus) ;
menstruacijski ~ ponavljajoče se zaporedne fiziološke spremembe v endometriju med reproduktivnim obdobjem ženske in samic nekaterih primatov, ki potekajo od ene do druge menstruacije (med menstruacijo se endometrij delno odlušči, kar spremlja krvavitev iz maternice) prim. menstruacijska faza endometrija, proliferacijska faza endometrija, sekrecijska faza endometrija sin. estrus (2);
menstrualni ~ menstruacijski → ciklus;
nemi ~ pri katerem ni menstruacij, čeprav jajčniki normalno delujejo in se pod njihovim vplivom maternična sluznica ciklično transformira;
ogljikov ~ ciklus pretvorb ogljikovega dioksida iz zraka v organske spojine in iz njih ponovno v ogljikov dioksid;
ovarialni ~ ovulacijski → ciklus;
ovarijski ~ ovulacijski → ciklus;
ovulacijski ~ zaporedje fizioloških sprememb v jajčniku, ki vključujejo razvoj in razpok jajčnega folikla, sprostitev jajčeca, tvorbo rumenega telesca in njegovo involucijo;
purinski nukleotidni ~ ciklus v skeletnih mišicah, v katerem se IMP v zaporedju encimskih reakcij pretvarja v AMP, ta pa spet v IMP, ob tem se aminoskupina aspartata pretvori v amonijak, ki se vključi v sintezo glutamina;
sekrecijski ~ zaporedje procesov, v katerih dozorevajo v notranjih celičnih membranskih sistemih sekrecijski produkti, ki se končuje z eksocitozo, nato se deli membrane z endocitozo vrnejo v celico;
spolni ~ 1. fiziološke spremembe, ki se redno ponavljajo v spolovilih spolno zrelih samic sesalcev (razen v nosečnosti) 2. obdobje spolnega razmnoževanja pri organizmih, ki se sicer razmnožujejo nespolno;
srčni ~ obdobje od začetka enega do začetka naslednjega srčnega utripa (sestavljo ga sistola in diastola oz. podrobneje faza sistole atrijev, faza izovolumske kontrakcije prekatov, faza izgona krvi iz prekatov v aorto oz. pulmonalni trunkus, faza izovolumske relaksacije prekatov in faza polnjenja prekatov) prim. diastola, faza izgona, izovolumska kontrakcija, izovolumska relaksacija, polnjenje prekatov, sistola, sistola atrijev;
substratni ~ ciklus, v katerem prvi encim katalizira reakcijo v smeri nastajanja produkta, drugi pa v nasprotni smeri, omogoča večjo občutljivost pri uravnavanju procesa zaradi mogočega vpliva na hitrost reakcije v eno in drugo smer