citokróm -a m vsak pripadnik membranskih hemoproteinov, katerih glavna funkcija je prenos elektronov, povezan z reverzibilno spremembo oksidacijskega stanja železa v hemu (pri sesalcih so trije tipi citokromov, a, b in c, ki se razlikujejo po svojih prostetičnih skupinah, te pa so vedno molekulske variante hema, pojavljajo se v dihalni verigi mitohondrijev in v sistemih mitohondrijskih in mikrosomskih monooksigenaz) sin. Cyt
Razložene stalne zveze:
~ aa3 → citokrom oksidaza;
~ P450 3A4 citokrom iz naddružine P450, ki je v črevesni sluznici in jetrih pomemben za učinek prvega prehoda;
~i dihalne verige citokromi tipov a, b in c, ki sodelujejo v prenosu elektronov v dihalni verigi do kisika;
~i P450 naddružina monooksigenaz iz skupine citokromov b, ki v reducirani obliki vežejo CO in absorbirajo svetlobo pri 450 nm, so v večini živalskih celic, zlasti v jetrih in črevesni sluznici, v rastlinah in mikroorganizmih, katalizirajo reakcijo vnosa enega kisikovega atoma v molekulo lipofilnih substanc, kot so steroidi, maščobne kisline ali ksenobiotiki, pomembni so npr. pri biosintezi steroidnih hormonov, žolčnih kislin in pri detoksikaciji (2) ksenobiotikov sin. CYP; prim. mikrosomski encimi;
~i dihalne verige citokromi tipov a, b in c, ki sodelujejo v prenosu elektronov v dihalni verigi do kisika;
mitohondrijski ~i → citokromi dihalne verige
Dostopnost
Dostopnost