citostátik -a m snov, ki zavira celično rast in razmnoževanje, zlasti rakavih celic prim. kemoterapevtik
Proste zveze:
nizko emetogeni ~i, srednje emetogeni ~i, visoko emetogeni ~i, zelo nizko emetogeni ~i;
Razložene stalne zveze:
alkilirajoči ~ alkilirajoča snov, ki se zaradi učinkovanja na DNA uporablja kot citostatično zdravilo;
antibiotični ~ vsak pripadnik skupine citostatikov z osnovnim ogrodjem iz antraciklina, ki jih izločajo nekatere streptomicete sin. citostatični antibiotik; prim. davnorubicin, doksorubicin, epirubicin, idarubicin, pirarubicin
Dostopnost
Dostopnost