délec -lca m
1. najmanjši del snovi ali energije, ki se uvršča med osnovne delce (npr. kvark, elektron, pozitron, nevtrino, mion, foton) ali sestavljene delce (npr. proton, nevtron, mezon)
Proste zveze:
sipanje ~ev;
Stalne zveze:
doseg ~ev;
Razložene stalne zveze:
~i alfa helijeva jedra, sevana pri radioaktivnem razpadu atomskih jeder sin. žarki alfa; prim. razpad alfa;
~i beta elektroni ali pozitroni, sevani pri radioaktivnem razpadu atomskih jeder sin. žarki beta; prim. razpad beta;
elementarni ~i osnovni → delci;
hitri ~i subatomski delci, kot so elektroni, protoni in devteroni, ki pridobijo v pospeševalniku veliko kinetično energijo;
ionizirajoči ~ ki proizvaja ionske pare pri prehodu skozi snov;
kvantni ~ katerega gibanje opisujejo zakoni kvantne mehanike;
osnovni ~i najbolj temeljni delci, ki sestavljajo atome (po teoriji kvarkov kvarki in leptoni) prim. kvark, lepton;
podatomski ~ → delec (1);
sestavljeni ~ ki ga sestavljajo najbolj osnovni delci (npr. proton in nevtron, ki ju sestavljajo po trije kvarki) prim. barion, hadron, mezon;
subatomski ~ → delec (1);
visokoenergijski ~ delec z energijo, večjo od atomskih ali molekulskih ionizacijskih energij
2. majhen del snovi
Razložene stalne zveze:
Danov ~ virion hepatitisa B;
~ SRP ribonukleoprotein, ki prepozna signalno zaporedje novosintetiziranega peptida in ga usmerja v endoplazemski retikulum sin. SRP;
infektivni ~ → virion
Dostopnost
Dostopnost