depolarizácija -e ž nevtralizacija ali sprememba smeri polarnosti
Stalne zveze:
kroženje ~e;
Razložene stalne zveze:
~ membrane sprememba membranskega potenciala proti manj negativni ali proti pozitivni vrednosti (npr. pri vzburjenju nevrona ali mišične celice);
diastolična ~ spontana depolarizacija med diastolo v celicah centra vodiča, ki proži impulze za krčenje srca (diastolična depolarizacija v avtomatičnem žarišču zunaj centra vodiča lahko vodi v tahiaritmijo);
periodične periinfarktne ~e ekscitotoksične depolarizacije zaradi masivnega sproščanja glutamata v področju ishemične penumbre pri možganskem infarktu;
pozna naknadna ~ depolarizacija miokardne celice v diastoli, ki lahko vodi v aritmijo, povzročajo jo lahko kateholamini, glikozidi digitalisa, ishemija in reperfuzija (nastane zaradi spontane sprostitve Ca2+ v sarkoplazmo, kar požene Na+/Ca2+-izmenjevalec, skozi katerega teče v kardiomiocit neto tok Na+) prim. Na+/Ca2+-izmenjevalec;
zgodnja naknadna ~ depolarizacija v fazi 3 akcijskega potenciala srčnega vlakna, ki nastane zaradi neto toka kationov v vlakno (povzročajo jo lahko hipokaliemija, hipoksija, kateholamini in nekateri antiaritmiki)
Dostopnost
Dostopnost