deviácija -e ž
1. odklon od normalne smeri, položaja, stanja ali standarda sin. deviatio
Razložene stalne zveze:
~ nosnega pretina odklon nosnega septuma z zožitvijo nosnega hodnika sin. deviatio septi nasi;
~ sapnika → deviacija traheje;
~ traheje pomik sapnika zaradi sprememb v okolnem tkivu;
konjugirana ~ odklon obeh zrkel hkratno v isti smeri sin. déviation conjugée;
lateralna ~ bolezenski premik organa vstran (npr. požiralnika, uretra, uterusa, zrkla);
radialna ~ bolezenska obrnjenost roke ali prsta na radialno stran;
standardna ~ statistična mera za variabilnost, razsip kvantitativnih podatkov, eden od parametrov normalne porazdelitve sin. standardni odklon;
standardna ~ populacije statistična mera za variabilnost, razsip kvantitativnih podatkov v populaciji sin. (2);
standardna ~ vzorca statistična mera za variabilnost, razsip kvantitativnih podatkov v vzorcu sin. s;
ulnarna ~ bolezenska obrnjenost roke ali prsta na ulnarno stran
2. duševni odklon, iztirjenost, ki še ne dosega ravni izrazito patološkega sin. deviatio, deviiranost
Razložene stalne zveze:
seksualna ~ spolna → deviacija;
spolna ~ vsak trajni vzorec spolnega vedenja, ki je v dani družbi dovolj različen od normalnega, pa zato ni sprejet
Dostopnost
Dostopnost