díoksíd -a m oksid, ki ima v molekuli dva atoma kisika
Stalne zveze:
ciklus ogljikovega ~a, sneg ogljikovega ~a;
Razložene stalne zveze:
cirkonijev ~ bela kristalinična snov (ZnO2) za izdelavo zobne keramike;
dušikov ~ dražeč plin, NO2, onesnaževalec zraka sin. dušikov(IV) oksid;
ogljikov ~ inertni plin, CO2, brez barve in vonja, težji od zraka, čisti zrak ga vsebuje približno 0,039 vol. %, vendar njegova koncentracija v ozračju nenehno narašča, nastaja s popolnim zgorevanjem organskih snovi, v višjih koncentracijah je v rudnikih, tunelih, kesonih, silosih, kleteh, vodnjakih, cisternah idr., če ga je v vdihanem zraku več kot 3 vol. %, deluje kot dušljivec sin. CO2;
silicijev ~ v naravi najbolj razširjena anorganska spojina v kristalni obliki, katere prah deluje v pljučih fibrogeno, v amorfni obliki pa ni patogen;
titanov ~ ki ga uporabljajo v zobni protetiki in v zaščitnih mazilih proti sončnim opeklinam;
žveplov ~ brezbarven plin z ostrim vonjem, dražljivec zgornjih dihal, med drugim ga uporabljajo za zaplinjevanje proti mrčesu in žveplanje vina, povzroči lahko akutno (hud dražeč kašelj), subakutno (dispneja) ali kronično zastrupitev (s spremembami na pljučih)