diplakúza -e ž motnja sluha, pri kateri se določen ton sliši dvojno ali kot dva različna tona sin. diplacusis, diplakuzija
Razložene stalne zveze:
binavralna disharmonična ~ pri kateri vsako uho sliši drugačen ton sin. diplacusis binauralis dysharmonica;
monoavralna ~ pri kateri se v istem ušesu ton sliši dvojno (kot odmev) sin. diplacusis monoauralis