dóping -a m
1. dajanje ali jemanje psihoaktivnih snovi s stimulativnim učinkom (npr. amfetamina, kofeina, kokaina) ali snovi z vplivom na fizično kondicijo (npr. eritropoetin, SARMs) pred tekmovanji ali preizkušnjami v pričakovanju boljše učinkovitosti
Razložene stalne zveze:
genski ~ vnos nukleinskih kislin ali njihovih analogov ali vnos normalnih ali gensko spremenjenih celic v organizem z namenom povečanja telesne zmogljivosti v športih (po definiciji Svetovne protidopinške agencije /WADA/)
2. žarg. sredstvo dopinga