dražljáj -a m
1. specifična oblika energije ali snovi, ki vpliva na receptor ali vzdražno tkivo sin. stimulus
Proste zveze:
adekvatni ~, eksteroceptivni ~, električni ~, inadekvatni ~, kemični ~, mehanični ~, notranji ~, svetlobni ~, toplotni ~, zunanji ~;
Stalne zveze:
sumacija ~ev;
Razložene stalne zveze:
bolečinski ~ ki vpliva na receptorje za bolečino;
čutni ~ ki vzdraži čutilo sin. senzorični stimulus;
fizikalni ~ fizikalni → agens;
kemotaktični ~ ki povzroča, da se organizem giblje v smeri kemijskega gradienta;
nociceptivni ~ bolečinski → dražljaj;
podpražni ~ pri katerem je jakost pod pragom vzdražnosti sin. subliminalni stimulus;
pražni ~ najmanjši dražljaj, ki še izzove odziv;
proprioceptivni ~ ki vpliva na proprioceptorje;
slušni ~ ki vzdraži slušne receptorje v notranjem ušesu;
somatosenzorični ~ ki vzdraži receptorje somatosenzoričnega sistema sin. somatosenzorični stimulus;
supramaksimalni ~ ki je večji od dražljaja, ki že izzove maksimalni odziv;
vidni ~ ki vzdraži mrežnico sin. vizualni stimulus
2. vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma sin. stimulus
Proste zveze:
erotični ~;
Razložene stalne zveze:
nepogojni ~ ki lahko izzove brezpogojno reakcijo sin. nepogojni stimulus;
nevtralni ~ ki je sam po sebi (brez hkratnega nepogojnega dražljaja) neučinkovit sin. nevtralni stimulus;
pogojni ~ ki ga je treba večkrat zapored ponavljati skupaj z nepogojnim dražljajem, da potem lahko sam izzove pogojni refleks sin. kondicionalni stimulus, pogojni stimulus