eféktor -ja m
1. organ, ki sprejme živčne ali humoralne (hormonske) dražljaje in se odzove v odvisnosti od vrste dražljaja(odziv efektorja je npr. kontrakcija skeletne mišice, sprememba krčljivosti in frekvence srca, kontrakcija ali relaksacija gladke mišice, sekrecija ali inhibicija sekrecije žleze)
2. molekula, ki ob vezavi na specifično beljakovino (encim, receptor) spremeni konformacijo oziroma funkcijo te beljakovine prim. modulator
Razložene stalne zveze:
alosterični ~ alosterični → modulator;
negativni alosterični ~ alosterični → zaviralec;
pozitivni alosterični ~ alosterični → aktivator