glás -ú in -a m
1. zvok, ki ga dela človek z govornimi organi sin. vox
Proste zveze:
mutacija ~u;
Razložene stalne zveze:
dvojni ~ → difonija;
ezofagealni ~ ki je tvorjen s požiralnikom prim. ezofagealni govor;
~ ariepiglotisnih gub ki je tvorjen z obema ariepiglotisnima gubama in epiglotisom;
grlni ~ → falzet;
hordoventrikularni ~ ki je tvorjen z ohranjeno glasilko in ventrikularno gubo na strani, kjer je bila glasilka operacijsko odstranjena;
hripavi ~ glas pri moteni fonaciji;
otroški ~ glas otrok pred mutacijo;
umetni ~ glas, ki ga laringektomiranec ob uporabi elektronskega aparata kot vira zvoka oblikuje v žrelu in ustih
2. → fonem
Dostopnost
Dostopnost