glúhost in gluhóst -i ž nesposobnost dojemanja zvočnih dražljajev iz zunanjega sveta sin. anacusis, anakuza, gluhota, surditas; prim. naglušnost
Proste zveze:
akvirirana ~, hereditarna ~, kongenitalna ~;
Razložene stalne zveze:
besedna ~ senzorična → afazija;
disociativna ~ psihogena → gluhost;
nenadna ~ nenadno nastala izguba sluha sin. surditas recens;
perceptivna ~ senzorinevralna → gluhost;
pojmovna ~ senzorična → afazija;
polingvalna ~ ki se pojavi v obdobju razvoja, ko je že usvojen govor in jezik (po drugem letu življenja);
prelingvalna ~ ki se pojavi v obdobju razvoja, preden je usvojen govor in jezik (do zaključenega drugega leta življenja);
prevodna ~ bolezen ali okvara sluhovoda in srednjega ušesa, ki moti prenašanje zvočnih valov v notranje uho;
psihogena ~ gluhost brez organskega vzroka zaradi psihičnih vzrokov;
senzorinevralna ~ gluhost kot posledica okvare notranjega ušesa, kohlearnega živca in živčnih poti, ki vodijo v osrednje živčevje ali kombinacija omenjenih okvar
Dostopnost
Dostopnost