glúkokortikoíd -a m, nav. mn. steroidni hormoni skorje nadledvične žleze (glavni predstavnik je kortizol), ki se sintetizirajo in izločajo pod vplivom kortikotropina, spodbujajo glukoneogenezo v jetrih in zavirajo vstopanje glukoze v tkiva, spodbujajo katabolizem beljakovin zlasti v mišicah, so potrebni za delovanje kateholaminov, učinkujejo protivnetno in zavirajo imunski sistem (protivnetno delovanje naravnih in sintetičnih glukokortikoidov temelji na indukciji sinteze protivnetnih beljakovin in zaviranju sinteze ciklooksigenaze 2, nekaterih citokinov, imunoglobulinov G, posredno pa eikozanoidov in PAF) sin. GK; prim. aneksin-1, glukokortikoidni receptorji, odzivni element za glukokortikoide
Proste zveze:
naravni ~, sintetični ~;
Razložene stalne zveze:
inhalacijski ~ sintetični glukokortikoid za preprečevanje ali zdravljenje astme, ki se daje v pršilu sin. IGK
Dostopnost
Dostopnost