halucinácija -e ž zaznavna motnja, ki je ni izzval realni objekt, človek pa je v resničnost tega, kar zaznava, trdno prepričan
Razložene stalne zveze:
akustična ~ slušna → halucinacija;
avtoskopska ~ → avtoskopija;
cenestetična ~ zaznavanje nerealnih sprememb na notranjih organih;
ekstrakampina ~ zaznavanje nerealnega dogajanja zunaj območja čutil (npr. pacient vidi neobstoječo osebo za seboj);
elementarna ~ neoblikovana halucinacija (npr. akoazem, fotopsija);
funkcionalna ~ ki jo sproži realen čutni dražljaj, ne da bi se ta z zaznavno motnjo zlil (kot pri iluziji);
gustativna ~ pri kateri se doživlja okus, ki ga realno ni;
~ telesnega občutka haptične in cenestetične halucinacije;
haptična ~ ki se nanaša na površinske, kožne občutke;
hipnagogna ~ bežna slušna ali vidna nepatološka halucinacija v polsnu, preden se zaspi;
hipnopompna ~ bežna slušna ali vidna nepatološka halucinacija v polsnu pri prebujanju;
imperativna ~ slušna halucinacija, pri kateri glas pacientu ukazuje kaka dejanja;
kinestetična ~ halucinacija občutka gibanja;
okušalna ~ gustativna → halucinacija;
olfaktorna ~ ozmična → halucinacija;
oneiroidna ~ sanjam podobna, pretežno optična halucinacija, v kateri pacient tudi sam nastopa;
optična ~ vidna → halucinacija;
ozmična ~ pri katerih pacient zmotno zaznava določen vonj;
proprioceptivna ~ cenestetična → halucinacija;
scenična ~ oneiroidna → halucinacija;
slušna ~ pri kateri pacient sliši glasove, ki jih v resnici ni;
spominska ~ motnja predstavljanja, pri kateri se pacientu porodi zmotni spomin na kako nerealno dogajanje v preteklosti, ki zadeva njega samega sin. paramnezija (3); prim. psevdomnezija;
vestibularna ~ halucinacija ravnotežnega občutka, pri kateri ima pacient občutek lebdenja ali padanja;
vidna ~ pri kateri pacient vidi stvari, ki jih v resnici ni;
vohalna ~ ozmična → halucinacija
Dostopnost
Dostopnost