halucinóza -e ž duševna motnja, pri kateri halucinacije povsem obvladujejo klinično sliko
Razložene stalne zveze:
akustična ~ katere glavni simptom so slušne halucinacije, ki se naslavljajo (pretežno v obliki dvogovora) na pacienta;
alkoholna ~ akustična halucinoza, zaplet pri alkoholikih;
haptična ~ pri kateri prevladujejo haptične halucinacije;
optična ~ pri kateri prevladujejo optične halucinacije;
organska ~ halucinacije pri organskih duševnih motnjah;
pedunkularna ~ oneiroidne vidne halucinacije pri bolezenskih žariščih v cerebralnih pedunklih;
taktilna ~ haptična → halucinoza;
verbalna ~ akustična → halucinoza
Dostopnost
Dostopnost