hemolíza -e ž sprostitev hemoglobina zaradi razpada eritrocitov, ki nastane zaradi poškodovanja njihove celične membrane s hemolizini (1, 2), molekularnih okvar membrane ali encimskih motenj v eritrocitih, motenj v sintezi globina, imunskih motenj in fizikalnih dejavnikov (npr. hipotoničnost, umetna srčna zaklopka) sin. haemolysis; prim. citoliza, hemoglobinurija, hemolitična anemija
Razložene stalne zveze:
ekstravaskularna ~ hemoliza v makrofagih vranice in jeter, npr. pri membranskih okvarah eritrocitov in njihovi nesposobnosti za deformacijo pri prehodu skozi kapilare, pri vezavi avtoprotiteles, ki ne aktivirajo komplementa, Rh-inkompatibilnosti idr.;
~ alfa delna razgradnja eritrocitov in hemoglobina, ki jo povzročajo pnevmokoki, ustni zeleneči streptokoki ali nekatere druge bakterije in se kaže kot zelenkasto obarvanje okolice bakterijskih kolonij v krvnem agarju prim. hemolitična bakterija;
~ beta pri kateri se pojavi prosojno področje brez eritrocitov in hemoglobina okoli kolonij določenih patogenih bakterij v krvnem agarju prim. hemolitična bakterija;
intravaskularna ~ hemoliza v krvnem žilju, npr. zaradi inkompatibilnosti krvnih skupin AB0, vezave avtoprotiteles, ki aktivirajo komplement, hemotoksinov, mehanične poškodbe krvničk na umetnih zakopkah, malarije ipd.